Prevod: Čero Justina, Vesna Mislej, Igor Mislej - V Kočevju, 1995.
Ljudsko zdravilstvo
Naši kmetje so se šele pred kratkim privadili na možnost, da se ob bolezni zaupno obrnejo na zdravnika. Še danes se kmet (še pogosteje pa kmetica) zelo rad obrne najprej na padarja ali kakšnega mazača. Ali pa se je zatekel h kakšnemu domačemu, če je bilo potrebno tudi 'čarobnemu' sredstvu. Kajti v večini primerov - tako je bil prepričan - mu je bila bolezen pričarana. Hudobna, grda čarovnija je bila kriva za vse njegovo trpljenje in slabo počutje. Takšno čarovnijo pa se lahko premaga le s čarobno močjo. Prav nič čudnega ni bilo, da je ljudsko praznoverje prav na področju zdravstva doživelo izreden razmah in se je tudi zelo globoko zakoreninilo.
Med čudnimi ceremonijami so se iz najbolj nemogočih sestavin varili napitki ogabnega vonja, pripravljale so se smrdeče maže, itd. S tem ne mislimo na naša hišna, naravna zdravilna sredstva, ki nam dostikrat prihranijo pot k zdravniku. Prav tako nimajo tu zraven nič opraviti zdravilna zelišča, ki jih je narava ponudila človeku kot dobrodošlo pomoč za lajšanje raznovrstnih tegob. Naj se omejimo na tisti del ljudske medicine, ki je svoja zdravilna sredstva iskala prej v nenavadnih in nenaravnih virih kakor pa v naravnih. Na žalost pa je tega zelo malo ohranjenega, saj je s tem tako kot z vsemi ljudskimi izročili: današnje razmere ga naglo potiskajo v ozadje in v kratkem bo večji del pozabljen za vedno.
Proti ugrizu kače je ljudska domišljija tako izumila celo vrsto zelo različnih čarobnih izrekov in sredstev. Veliko moč naj bi imel sledeč izrek: “Strup, ti moraš izginiti! Jaz kot Kristjan te v imenu Boga izženem!” Drugi izrek se glasi: “Domini patris, sveti apostol Peter, Gregorij, Sv. Margareta, Sv. Marija. Oče naš ... Verujem v Boga, očeta nebes in zemlje, v Jezusa Kristusa, njegovega sina, rojenega od device Marije, ki je trpela pod Poncijem Pilatusom, amen! Bog oče, Bog sin, Bog sveti duh! V imenu najsvetejših treh in svete Matere božje, pomagajte mu v trpljenju in mu lajšajte bolečine! Amen!”
Ali pa: Vzamemo kozarec vode, poškropimo s hrbtno stranjo desne roke ugrizeno messto, zraven pa govorimo sledeče: “Sv. Margareta (Sv. Margareta naj bi bila namreč zaščitnica pred ugrizi kač), obrni se nazaj!” To še enkrat ponovimo, spet spregovorimo isti stavek, tretjič pa rečemo: “Na Sv. Margareto se te bom spominjal, sedaj takoj pa bom zmolil očenaš. Strup, izgini, strup, ti moraš izginiti, Amen!”
Nato se mora zagovornik pika obrniti in napraviti tri korake stran, ne da bi se ozrl nazaj. In čarovnija in z njo strup izgineta.
Nekateri trdijo, da mora pičeni hitro steči v vodo, še predno doseže to vodo kača. Ob tem se ne sme spregovoriti ime kače - lahko se ji reče le grozna zver ali podobno.
Če jo hočemo izobčiti, prekleti in pregnati, moramo samo imenovati dan, ko smo jo videli. Če smo bili ugrizeni, hitro štejemo od deset nazaj in tako premagamo strup.
Med številnimi drugimi ljudska medicina priporoča tudi naslednje sredstvo: popiti moraš enake dele mleka, kisa in olja in pojesti juho od črne kure.
Žaba, ujeta ob Velikem šmarnu, služi posušena za celjenje ran. Če kača ugrizne žival, jo peljemo trikrat okoli breze in strup postane neškodljiv. Živina, ki ji na veliko nedeljo namažemo gobec z blagoslovljenim lukom, je imuna na kačji pik. Če te piči gad, si moraš položiti na ranico obkladek, namočen v mleku devetih kobil. Če je bil kdo izpostavljen škodljivi sapi, mora navzkrižno znositi na kupček smeti iz vseh štirih kotov sobe. Z njimi je treba predimiti bolnika, zraven pa še obvezno pridati devet drugih stvari: na primer sol, kruh, sladkor, del binkošnega venca, brinovje in podobno. Majhne otroke se zdravi z dimom krstne sveče, ki jo je treba trikrat prižgati in trikrat ugasniti. Ponekod so zdravili otroke z dimom suhega listja, ki je čez zimo ostalo na drevesu. Ali pa so uporabili slamnate bilke, ki so jih pri pospravljanju postelje našli prekrižane ena čez drugo.
Če ima kdo ječmen v očesu, gre in poišče kakšno staro žensko v vasi, ki je tja pripotovala od drugod. Ta prežene to, pogosto z velikimi bolečinami povezano nadlogo tako, da z narobe obrnjenim srpom trikrat napravi pred bolnim očesom kretnjo rezanja in pri tem vsakokrat navidez odrezano vrže nazaj za hrbet. Nekateri se pri tem namesto srpa poslužujejo omela.
Zlatenico se pozdravi takole. Bolniku se pripravi katerokoli dobro jedačo, na primer meso, slanino ali kaj podobnega. Hrano se z loncem in žlico vred postavi na križišče, tako da vsak mimoidoči lahko opazi in pogleda v lonec. Kdor pogleda ali celo pokusi hrano, prevzame tudi bolezen, tako da bolnik ozdravi. Tudi povretek korenine rumene vrbe pripomore k skorajšnemu okrevanju.
Razni turi se preženejo, če se s palcem in kazalcem trikrat čeznje napravi križ; še prej pa mora oseba, ki to izvaja, pustiti ujetega voluharja, da trikrat sem ter tja prileze, pri čemer se mora ta vsakič dotakniti obeh prstov. Nekateri prekrižajo ture s skledo, ki je vse tri božične noči stala na mizi. Drugi spet jih namažejo z beljakom, ali s proseno kašo, v mleku razkuhano. Včasih se ljudje poslužijo para kosti, ki so ju našli na pokopališču. Križem položeni na obolelo mesto pomagata proti vsem izrastkom, tudi proti bradavicam. Po okrevanju pa je potrebno kosti brž odnesti nazaj na pokopališče in ju tam pustiti na istem mestu in v enakem položaju, kakor sta bili poprej. Da pa bi se obvarovali maščevanja mrtvih, moramo pokopališče vedno zapustiti zadenjsko. V starih časih so ljudem tretjega februarja položili v cerkvi dve prekrižani sveči za vrat in zraven molili - to naj bi jih obvarovalo pred bolečinami v vratu.
Pred raznimi oteklinami je varen, kdor trikrat spregovori urok: “Oteklina, rotim te v imenu Jezusa Kristusa, napravi - imenujemo osebo po imenu - tako malo škode, kot so jo našemu Jezusu Kristusu napravili trije žeblji, ki so mu jih Židje zabili v roke in noge!”
Kdor se na Ivanovo (kresni večer) med veseljačenjem vaške mladine ob ognju po ravnem polju valja, tega ne bo bolel križ. Kdor po novem letu zasliši prvo grmenje, se mora tudi hitro povaljati po tleh pa ne bo dobil vseka v hrbtenico ali vrat. Kdor si na novoletno jutro pred sončnim vzhodom prinese vodo, nadrobi vanjo nekaj šiplinga (božičnega kruha) in to poje na prazen želodec, se obvaruje pred bolečinami v hrbtu. Prav tako tudi tisti, ki postavi na novoletni dan košček šiplinga poleg vodnjaka. Kdor ga vzame, prevzame nase tudi to bolezen. Pri odprti žili se položi na rano tri dlake izpod pazduhe in se dvakrat izreče molitev: “So tri rožice, tri vodice, prva je Bog oče, druga njegov sin in tretja je Bog sveti duh. Kri strdi se, kri ustavi se!”
Če najdeš na poti vrv z vozli ali palico, ki ima več zarez, boš dobil toliko bradavic, kolikor vozlov ali zarez je. Če se hočeš bradavic znebiti, se moraš s kostjo, ki so jo po naključju našel na polju, najprej prekrižati, se ozreti proti bledi luni in jo prositi, naj ti odvzame bradavice. Na koncu moraš še zagnati kost nazaj čez hrbet. Drugi ljudje so bradavice prevezovali s sukano nitjo tako močno, da so nazadnje počile in je pritekla kaplja krvi. Nato so nit odstranili, napravili na njej toliko vozlov, kot je imel bolni bradavic, ter jo vrgli v tekočo vodo, da je tam strohnela. Istočasno s tem so izginile tudi bradavice. Nekateri so si izmivali bradavice ob naraščajoči luni; ob pogledu na luno so govorili: “Kar gledam, naj raste, česar se dotikam, mi vzemi!” Kdor si je za časa lunine mene roki trikrat eno z drugo umil, se je prav tako rešil bradavic.
Otroci, stari manj kot leto dni, so često zbolevali za boleznijo, ki so ji rekli ljudje 'haroch'. Gre za izpuščaj, ki se ga po mnenju ljudstva dobi od kokoši ali ovac ali pa z dotikanjem pšeničnega testa. Dobi se ga lahko tudi od 'obujkov' (krpe, ki so jih nosili namesto čevljev). Da bi obvarovali otroke pred to boleznijo, so odšli na prvo nedeljo po mlaju (ki pa je moral pojenjati pred petkom) že ob sončnem vzhodu na pot z namenom, da poiščejo devet izvirov in zajamejo iz vsakega malo vode. S to vodo so umili ali v njej okopali otroka. Drugi so kopali otroka, ki je trpel za to boleznijo, v rosi, ki so jo zbrali ob sončnem zatonu, ali pa celo v kopeli, v katero so natrosili železnih opilkov.
Kočevarji poznajo in verjamejo v bolezen, ki jo na splošno imenujejo urok, in ki ji podležejo tako ljudje kakor živali. To je svojevrstna bolezen, ki jo lahko komu obesi na vrat le človek, ki so ga kot dojenčka za dva ali tri dni odstavili od materinih prsi, potem pa spet položili materi v naročje. Takšen človek naj bi imel 'hudobne' oči - vse, kar podrobno opazuje ali kar še posebno pohvali, postane uročeno. Če želimo bolnika (ali pa tudi bolno žival) ozdraviti in odrešiti te nenavadne bolezni, moramo bolniku trikrat umiti glavo in hrbet z namiznim prtom, ki je bil pogrnjen na mizi vse tri božične noči, ali pa s kosom oblačila, ki se ga je nosilo na poroki. Vsakič je potrebno - ob vsakem umivanju - pljuniti nazaj in na koncu, ne da bi se ozirali, vreči uporabljeno oblačilo stran. Izberemo oblačilo moškega ali ženske, pač glede na osebo, ki naj bi priklicala bolezen. Uročeno žival trikrat poženemo skozi roso ali pa jo z žlico oblivamo z vodo, ne da bi pri tem pogledali nazaj. Če se vsi ti poskusi izkažejo za brezplodne, naj naredi ženska oseba, ki je v te kraje pripotovala od drugod, tri navidezne vozle nad hrbtom živali. Navidezne pravimo zato, ker se pentlja napravi tako, da se vozel na vrvi vedno znova sam razveže.
Proti vročini se borimo tako, da zdrobimo enega posušenega deževnika in prav tako posušeno srce krta ter to použijemo; na ta način zagotovo zbijemo vročino.
Če si kdo izpahne roko ali nogo, so mora zvečer prikrasti v hišo kakšnega kolarja in pomoliti - ne da bi ga kdo videl in prepoznal - izvinjeni ud skozi vrata izbe. Kolar, ki takoj ve, za kaj gre in kaj mu je storiti, ovije neznancu izpahnjeni ud s črno nitjo, vlaknom ali snutkom. Da ga ne bi kdo spoznal, mora bolnik potem izginiti ravno tako hitro in na skrivaj, kot je prišel.
Če se zaredi v prstu črv, položimo na obolelo mesto živega lesnega črva, ki nazadnje izvabi motečega črva ven iz prsta.
Če kdo toži zaradi bolečin v glavi, mu obložimo čelo s kuhanimi jajci ali s surovim krompirjem. Pomaga tudi, če položimo bolnemu hren ali kvasilo na podplate ali pa mu obložimo glavo z belim kruhom, namazanim s surovim jajcem. Enak učinek ima tudi naglavna ruta, ki se jo, z mislijo na ozdravitev, daruje cerkvi.
Če otroka tlači mora, položimo k njemu v zibelko tri fižole, ki so vse tri božične noči ležali na mizi. Ponoči naredimo z dvema božičnima nožema križ nad zibelko ter tako obvarujemo otroka pred nočno moro.
Če stopi zvečer kdo v sobo, v kateri se nahaja novorojenček, ne da bi prej pogledal v odprtino peči, lahko s tem podvrže otroka bolezni, ki so ji rekli ljudje 'te luna nosi' (mesečnost). Otrokova mati mora v tem primeru brez vode kuhati v loncu otrokove plenice in jih nato hrbtno odnesti nazaj v sobo. Poleg tega je priporočljivo, da se zibelka zastre s črnimi oblačili.
Proti nočnemu joku otrok in za njihovo uspavanje pomaga, če jim damo v zibelko šipek. Če otroku izpade zob, ta sam prebegne in najde zavetje pri nebogljeni miški. Ali pa otroci sami zalučajo zob leže na peči in zraven govorijo:
“Miška, miška,
tebi dajem podkvico,
ti pa mi prinesi zob!”
Noseče ženske - porodnice, so si v hudih urah pomagale z dimom od korenjevih semen ali pa so se dale zadimiti z dimom pletenih česnovih kit. Pomagala naj bi tudi pražena kuhana bela pesa.
Jetiko se najlaže premaga tako, da se na prsi polaga mačji kožuh ter s pitjem pasje maščobe s surovim mlekom, ki ga dobimo od rdečedlake koze, ali pa z uživanjem mleka, ki ga doječa ženska iztisne iz svojih prsi. Poleg vsega tega mora bolnik vsako jutro pred sončnim vzhodom ugrizniti v pelinovo stebliko. Če grmiček ovene in se posuši, je bolnik rešen, če pa raste naprej, bo tudi on še naprej počasi bolehal.
Trdovratne bolečine v vratu odpravimo z oblogami iz toplega pepela ali iz surove slanine. Če zatečejo žleze (bezgavke) na vratu, se nanje položi lastovičje gnezdo.
Če se naredi na koži črn mehur, ki povzroča hude bolečine, ga namažemo z beljakom ali polagamo nanj posušene slive. Če pri hoji dobimo žulj na podplatu, skozenj potegnemo črno nit. Kurjim očesom bomo kos, če se jih trikrat dotaknemo z vrhom pravkar izruvane mlade jelke in pri tem izgovorimo besede: “V imenu Boga očeta, sina in svetega duha!” (brez amen!). Zatem položimo drevesce z vrhom navzdol v zemljo. Boleče, vendar neranjene noge natiramo s suhim cvetjem, kuhanim v kisu, ali z odpadki, ki jih dobimo pri kuhanju voska. Močno udarjen ud takoj potopimo v slano vodo ali obložimo z rdečo, ilovnato zemljo.
Krvavenje zaustavimo s pomočjo naslednjega izreka, pri čemer s prstom, ki ga namažemo z lojem, pritiskamo na rano: “Prišle so tri blagodejne ure na ta svet. V prvi uri se je rodil Bog, v drugi je Bog umrl, v tretji uri od mrtvih vstal. Zdaj vzamem jaz te tri blažene ure, da bi - imenujemo osebo po imenu - ozdravil poškodbo in rano.”
Proti glistam so priporočali stari ljudje naslednji izrek, ki ga je bilo potrebno trikrat izgovoriti: “Peter in Jezus se peljeta na njivo, da bi zorala tri brazde s tremi deževniki; eden je bel, drugi je črn, tretji je rdeč. S tem naj bodo zdaj mrtve vse gliste v telesu tega in tega (imenujemo poimensko bolnika)”. Zvijanje v trebuhu (koliko) se prežene z izrekom: “Mamina živica, daj položi glavo na tole oporo, kamor se je naslanjal Bog. V imenu očeta Boga, Sina in Svetega duha, amen!”
Kdor je božjastniku - ne da bi pri tem kaj spregovoril - dal zaušnico, ko ga je prvič videl pasti, ta ga je s tem ozdravil pred to težko boleznijo. Otrokom, ki jih zadene božjast, strgamo obleko s telesa in jo hitro vržemo v tekočo vodo. Nato jo moramo kar najhitreje ucvreti stran, ne da bi se še kaj ozirali.
Otrok, ki težko diha ali kdo, ki mu oteka vrat, naj se povleče skozi votel kamen, pri čemer mora sleči s sebe srajco. Če bo napravil natančno tako, bo kmalu rešen težav.
Na opekline se polaga surove krompirje, kislo zelje, prekuhan loj, čisti beljak ali fino olje. Trn ali opilek, ki se zadere v roko ali nogo, naj se poskuša odstraniti s polaganjem oziroma mazanjem zajčje masti, smrekove smole ali surove slanine. Če izgubimo noht, si novega pričaramo z voskom. Divje meso si odstranimo tako, da ga mažemo z galunom.
Bolečine v zobu odpravimo tako, da se z žebljem za krste trikrat dotaknemo luknje v zobu, potem pa ga ob sončnem vzhodu v kleti zabijemo v podstavek za sod in izgovorimo besede: “Bolečina v zobu, ti moraš preiti! Izganjam te v imenu Sv. Petra!”
Proti bolečinam v križu si namažemo jazbečevo mast, kafrino žganje ali toplo ovseno moko ali pa jemo snubitveni kruh. (Pri porokah so zbirali denarna darila v izdolbljenem hlebcu kruha; ta hlebec se je imenoval snubitveni kruh in so ga po končani poroki razdelili med vse poročne goste z besedami: “Proti vsekom (bolečinam v križu)!”
Proti bolečinam v očeh pomagajo zdravilna sredstva, kot so kuhan beljak, beli, v mleku namočeni kruh ali z vodo omočena vrtnica. Pri močnih bolečinah v ušesu si skuhamo v posodi oves, ga pokrijemo - poveznemo čezenj papirnati lij in pustimo ovsene pare, da grejejo bolno uho skozi luknjo v liju. Ozeble noge natremo s petrolejem ali žolčem. Šena se najhitreje otresemo, če nanj polagamo goveje blato, ki smo ga spekli v grudo, ali s polaganjem cukrenega papirja, ki smo ga premazali s kredo, pa tudi z dimljenjem kafre ali ježeve kože. Tistemu, ki mu obraz kazijo lišaji, priporočamo, naj si jih namaže z roso, ki se nabira na okenskih steklih, ali pa s sokom, ki priteče iz čisto zelenega gorečega lesa. Kdor si jih želi odpraviti, mora obiskati cerkev, ki mu je popolnoma tuja, se umiti z blagoslovljeno vodo in tam pustiti popotno palico, ki jo je prinesel s seboj.
Pri močnih bolečinah v želodcu si pripravimo oblogo iz kvasila, semen konoplje, surovih jajc in belega kruha, ki jo dobro premešamo in naložimo na trebuh obolelega. Pri močnih bolečinah v trebuhu zmešamo kuhane lovorjeve liste s kumino in jih kuhamo do vretja. Lahko se uporabi tudi divje kostanje, poper ali borovnice v žganju, pa tudi česen in gozdni koren. Pri ščipanju v trebuhu stisnemo konjske fige in pijemo dobljeni sok, potem ko mu dodamo za začimbo eno uš. Uživanje saj in ženskega mleka naj bi imelo ravno tako izreden zdravilni učinek.
Nadležnega nahoda se kmalu rešimo, če nos brišemo z usnjeno zaplato za čevlje ali pa vonjamo star škorenj. Pomaga tudi, če vsrkavamo vonj prosenega kruha.
Pri bolnih živalih so se podeželani posluževali podobnih ali pa še ostrejših in nenavadnejših domačih sredstev. Takoj ko so na primer opazili, da prašič slabše je oziroma da nima več pravega prašičjega apetita ter veselja do žrtja, so vrgli v korito košček volčjega mesa ali pa pujsu potisnili rdečega polža v goltanec, tako da ga je moral požreti. Če se živali zavozla črevo, jo prislimo, da požre žive rdeče žabe. Če trpi zaradi zapeke govedo, se mu da posušena lisičja jetra. Pri problemih, ki so ravno nasprotni, se med krmo primeša rdeča koruzna zrna ali hrastovo skorjo. Pri vnetjih in boleznih vimen, se je dalo živali živega, modrega in svetlečega hrošča, imenovanega po kočevsko 'Salowiß käfer' ali kurjek ali pa tudi 'pražena pšenica'. Drugi spet se nagibljeju k predimljenju krme z ježevo kožo, k umivanju živine s pesino juho, z mazanjem s polšjo mastjo. Nekateri drgnejo živali s slamo ali pa jim dajo na hrbet vrečo, polno ovsene moke (čemur pravijo hrbet obtežiti, hrbet obložiti). Pokvarjen želodec zdravimo na naslednji način: bolni živali damo jesti polšjo ali kurjo mast, smodnik, oglje iz bukovega lesa ali kuhano ječmenovo kašo s slanino.
Krava, ki je izgubila mleko, naj bi z uživanjem kuhane pšenice ali rži mleko zopet dobila. Če pa še vedno noče dajati mleka, jo pustimo, da žre otrobe iz sita.
Če ima govedo gliste, mu damo saje in česen ter mu masiramo hrbet s terpentinovim oljem. Če ga mučijo ogrci, ga posipamo po hrbtu s pepelom. Proti napenjanju naj bi govedu pomagalo uživanje gnilih jajc, mleka, tobaka ali petroleja. Če živina vidno hujša, ji primešamo med krmo prvi dan devet želodov, naslednji dan osem in tako naprej, dokler ji deveti dan ne dodamo le en želod.
Da bi odpravili močan kašelj, potisnemo živini v goltanec polno pest pepela ali smukca.
Tudi govedo lahko zboli za golšavostjo. Da se pravočasno ubranimo te nadloge, ne smemo spregledati znakov, ki so vidni na določen dan. Postopati moramo takole: v kad damo črni teloh in ga pustimo en dan stati notri. Ta korenika vleče nase vse kar je slabega v telesu, tako da se polagoma nabere za kupček gnoja, ki je bil v živali in le ta ozdravi. Če pa zamudimo ta dan, gre z živaljo vsak dan na slabše in nazadnje pogine.
Pri boleznih konj predimimo žival z dimom starih obuval. Če je dobila živina grižo zaradi starosti, sta dva moža tako dolgo drgnila trsko ob prag skednja, dokler ni zagorela. Z dimom od te trske se je zdravilo živali.
Govedo, ki si je izpahnilo nogo, so odvedli na travnato rušo in je toliko izsekali, da so lahko z njo prekrili poškodovano nogo. Ta kos ruše so nato narobe obrnjen postavili na kol. Drugi zopet obložijo bolne noge goveda z narobe obrnjeno slivovo vitro (gibko, prožno vejo).
www.gottschee.de
Kazalo