|  | Wilhelm
          Tschinkel, Gottscheer Volkstum, Ljudska
          izročila Kočevske, Koroška, ob Veliki noči, 1931. 
 Prevod:          Čero Justina, Vesna Mislej, Igor Mislej -
          V Kočevju, 1995.
 
 
 ČUDEŽNE
      KORENINICE
 
 
 57. Koreninice za spanje
 
 Neki kmet iz Mlake pri Kočevski Reki je šel pozno jeseni iz Kočevja proti
        domu. Ubral je bližnjico skozi gozd. Sredi gozda, malo stran od poti
        je naletel na medveda, ki je, glej čudo, hlastno in z velikim užitkom
        glodal neko koreniko. Možakar je bil radoveden, kaj je to za ena korenina,
        pa je, ko se je medved odstranil, tudi sam obliznil in požvečil korenino.
        Nato je hotel nadaljevati svojo pot, vendar ga je nenadoma prevzel tako
        težak, nepremagljiv spanec, da se je moral uleči na kopico, da bi prespal
        kakšno urico ali dve. Vmes se je enkrat zbudil in opazil, da je sonce
        že visoko na nebu. Ker pa je bil še vedno hudo zaspan, se je samo obrnil
        na drugo stran in spal naprej. Ko se je naslednjič zbudil, si je pomel
        oči, prijel popotno palico in ves krmežljav in trd odkolovrati proti
        svoji domači vasi. - V deželi je bila že pomlad, ko se je možakar, ki
        so ga že imeli za mrtvega, vrnil živ in zdrav. Navedena korenina ga je
        omamila kot medveda, tako da je na senu prespal celo zimo. Tudi medved
        se šele spomladi zbudi iz zimskega spanja, medtem pa se večkrat obrne
        in spi dalje.
 
 
 58.
      Nora korenina
 
 Več
      žensk je nekoč nabiralo gobe v hribu nad Borovcem. Naenkrat so zašle v
      neko veliko jamo, iz katere niso več znale ven. Ker so vdihavale hlape
        norih korenin, ki so tam rastle v izobilju, so postale zmedene in tako
        ob pamet, da niso več našle izhoda. V Borovcu so zastonj čakali na vrnitev
        žena. Ko je minilo že nekaj dni, so jih šli vaščani seveda iskat v gozd,
        klicali so jih in glasno trobili z rogovi. Po dolgem iskanju so naleteli
        na jamo in našli v njej pogrešane ženske vse onemogle in obupane. - Tudi
        drugi ljudje, ki jim je bil hrib nad Borovcem zelo znan, so zaradi norih
        korenin često izgubili pravo usmerjenost in se izgubili v gozdu.
 
 
 www.gottschee.de
 
 
  
 
  Kazalo 
 
 
 |