Kjer pes žre, tam tudi laja.

Kakršen delavec, takšno orodje.

Bog da zajčka, pa tudi travico.

Ko berač na konja pride, jezdi hitro.

Z bližine se dobro strelja, od daleč se zlahka laže.

Če hoče Bog bedaka, starega moža napravi za vdovca.

Če te ne peče, ne rabiš pihati.

Če ne dežuje, pa kaplja.

Kjer se osel valja, dlake pusti.

Če govoriš o medvedu, ta pride.

Za neumnost ne raste zdravilna rožica.

Če pogine krava, naj crkne še tele.

Če lisica odnese kuro, naj odnese še piščance.

Kdor rad da, ne vpraša.

En krivični tolar požre devetindevetdeset pravičnih.

Kdor dosti govori, dosti laže.

Materina sapa diši bolje kot ljubljanska pečenka.

Srajce sester se kregajo na ograji (nesporazumi med sestrami).

Star gnoj in stare dekle morajo od hiše.

Vsak berač svojo palico hvali.

Če ješ kruh k močniku, če mleko topiš, če mlin na vodi zgori, se smeje še Bog.

Jeza škodi zdravju.

Kdor podmaže, ta vozi.

Če ima kovač klešče, se ne bo opekel.

Bolje uš ob zelju, kakor nič (bolje nekaj kot nič).

Lačen govori o kruhu.

Siti ne vedo, kako gre lačnemu.

Dva enako trda kamna ne meljeta dobro.

Opravljanje rado pade na prsa (rado se vrne nazaj na opravljivca).

Jajce je pametnejše od kure.

Prst grozi najprej nazaj (kdor drugemu jamo koplje, sam noter pade).

Kamor hudič ne more sam, pošlje svojega glasnika.

Pametni daleč pride.

Če se oslu predobro godi, gre plesat na led.

Mala žaba razburka veliko mlako.

Molčeči ne bo nikoli zatožen.

Tako je neumen, da sliši travo rasti in plot žvižgati.

Ponoči je vsaka krava črna.

Neumni kmet ima največji krompir.

Slepemu ne moreš brati iz oči.

Pod svojim klobukom sem sam svoj gospodar.

Darovalec se je na Ivanovo na ledu potolkel (dobrota je sirota).

Slab berač, ki mora obiskati vsako hišo (ki mu je težko mimo ene hiše iti).

Z njim ni dobro češenj zobati.

Z njim ni dobro hruške peči.

Dobrota je često poplačana z obrekovanjem in posmehom.

Vsaka metla svoj ’štil’ najde.

Če mačka sedi ob špehu, ga tudi poje.

Zadaj gredo dobri nasveti in kruljavi konji.

Kjer se ptič izvali, tja se tudi rad vrne.

Pijancu greš z vozom sena s poti.

Pijanec reče mački botra (ker ni več zmožen pametno misliti).

Ne glej odojka, ampak staro svinjo in boš laže pričakal postrežbo.

Tudi počasi se daleč pride (hiti počasi).

Bolj široko odpira usta, kot je to potrebno (širokoustnež).

Kri ni voda.

Kot se posodi, tako se vrne (kakor ti meni, tako jaz tebi).

Lonec krega pokrov.

Nova metla dobro pometa.

Neumno jutro, pameten dan.

Neumni ima srečo.

Če boste igrali, bomo mi plesali.

Bolje je dati psu kost, kot mu vreči kamen.

Ko je žakelj čisto poln, se ga ne da zavezati (se izmuzne trak).

Žlica ne nosi k ušesom; vsaka žlica je dobra in nosi k ustom.

Vsaka pot ima drugo cesto.

Kdor nima časti, nima sramu.

Po toči je prepozno zvoniti.

Če kača piči, ji je treba odsekati glavo.

Kdor se napije, mora naslednji dan svojega mačka spet zdraviti z vinom.

Ne moreš tožiti govorice (zaradi praznih govoric ne moreš teči k odvetniku).

Na kamen, ki se ga ves čas prenaša, ne priraste mah.

Samota ni dobra niti v peklu.

Kar odnesejo zvonovi, prinese harmonika (smrt - poroka).

Ubogemu otroka, bogatemu kravo.

Ni mi do denarja, saj ga še kure ne žrejo.

Ena slaba krava pokvari celo čredo.

Povsod je lepo, doma je najlepše.

Dokler drevo cveti, nosi sad.

Bolj se praskaš, bolj srbi (skopuštvo raste z denarjem).

Starost prinese svoje težave.

Strela ne udari v osla takoj (kopriva ne pozebe).

Vsak mlinar ve, na katero kolo mora spustiti vodo, da lahko melje
(vsakdo ve, kaj je zanj najbolje).

Kovačeva kobila in čevljarjeva žena sta vedno bosi.

Pamet raste z telesom.

2. Primerjave

Počivaš, kot bi s češnje padel.

Čakaš kot kangla na vodo (včasih so lovili v kangle deževnico).

Brada mu raste kakor revežu ječmen.

Trese se, kot bi bil na ražnju.

Gleda kot tele v nova vrata.

Tiči skupaj kot dve kozlovi glavi (se reče za nekoga, ki je zelo vase zaprt).

Toliko ve, kot krava o muškatnem orehu.

Hodi, kot bi šel po jajcih.

Mora trpeti kakor mrzel kamen.

Poti se kot krvavica.

Prenaša naokoli kakor mačka mlade.

Sam je kakor panj v gozdu (se pravi, da je zapuščen od vsega sveta).

Reven je kot cerkvena miš.

Gre kot Sv. Andrej v sanjah.

Smrdi kot dihur.

Spiš trdno kot vezalka za snop (ki tako dolgo leži na zemlji, da zgnije).

Gredo kakor krokarji na mrhovino.

Poln kot jajce.

Drži se kot narobe obrnjen čevelj.

Hiti kot koza na semenj.

Hodi kot koza po deski.

Smeji se, kot bi našel staro podkev.

Drži se kot ’pulfer žakeljc’ (mošnja za smodnik) - kot bi smolo jedel, - kot da je ženin, - kot da je prišel na sedmino, - kot petelin v mlinu.

Nosi se kot petelin okoli zvrhane sklede.

Vzpenja se kakor kozel na vejo.

Peni se kakor besen merjasec.

Len je kakor stara ovca.

Neumen je kot ovca.

Moker je kakor netopir.

Liže se, kot bi bila namazana z medom.

Ima glavo debelo, kot bi ga opikale čebele.

Ima glavo kakor polna luna.

Ima tilnik kakor bik.

Napihnjen je kakor žaba.

Nor je na to, kakor ovca na sol.

Predrzen in siten je kakor stenica.

Se ureja in lepša kot za poroko.

Govori kot strgan jezični dohtar (advokat).

Toliko mu je do tega, kot če bi golobu rekel dobro jutro.

Pristoja mu kot petelinu komat, (kot kravi boben).

Visi kot pes na verigi.

Visi kot luteranska vera.

Žre kot pes izbljuvano (požre, vzame nazaj besedo).

Dekle kot svinja, vredna en groš.

Ima prsa kakor majski hrošč.

Ima usta kakor mlinsko kolo.

Gredo kakor na lovu za zajcem (če se hitro dela pred točo).

Gre kakor lovski pes za lisico.

Ima oči večje od želodca (oči so bolj lačne kakor želodec).

Težak je kot svinec.

Kriči kakor pastir na paši.

Stoji kot stojalo za klobuke.

Debel je kot sod.

Suh je kot kol v ograji.

Suha je tako, da bi v trenutku zgorela.

Goni se kot dobra svinja.

Drži kot cigan klešče.

Gre postrani kakor pastir v lesenih coklah.

Hodi naokrog kakor deseti brat (če kdo brezciljno tava naokrog).

Posluša kakor svinja v bobu.

Sedi kakor kup nesreče.

Se drži, kot da so mu kure ves kruh pojedle.

Neumen kot noč, - kot devet dni dežja, - kot kilo slame.

Gleda kakor oguljen polh, - kot da se davi s kostjo.

Grize in pika kakor trnov grm.

Gre, kot da je še cesta njegova.

Ne maram, kot ne maram za konjsko figo.

Žre kot mlatilnica.

Pije kot vezalec krtač.

Jé kakor žanjica praproti.

Tako je jezen, da se mu bo še glava vžgala in zgorela.

Sit je kot stenica.

Sem sit, kot bi se najedel železnih opilkov.

Nos kot brus.

Oči kot skleda.

Ušesa kakor osel.

Zobe kot grablje.

Noge kot hodulje.

Zadnjica kot peč.

Jezik kakor kača.

Hrbet kakor kamniti most.

Vrat kot štorklja.

Glava kakor svinjski kotel.

Usta kot vhodna vrata.

Jeznorit kakor ogenj.

Počasen kot polž.

Jeza velika kot hiša.

Kosmat kakor medved.

Hinavska kakor mačka.

Priden kot čebela.

Zahrbten kakor popadljiv pes.

Prebiraš kot po gnilih hruškah.

Se veseli, kot da je dobil konja v dar.

Zdrav kakor zrno popra.

Gre, kot bi kura zrnje pobirala.

Brezob kot vrata v peči.

Pade noter kakor muha v močnik.

Poje narobe, kakor bi se drla mačka.

Masten, kot da so ga z orehi pitali.

Rdeč kakor rak (puran).

Gre kakor pes pred palico.

Teče, kakor bi bil prodan.

Debel je kot velikonočna klobasa.

Tak je kot umazano jajce.

Raste hitro kakor praprot.

Rasteš kot kos kruha v roki (če je nekdo vedno manjši).

Hodi kakor razsut voz.

Sta si podobna kakor krajcar krajcarju.

3. Prispodobe v pregovornih frazah

Vzame od svojih čevljev mero.

Vzame svoje oči v roke (se sramuje).

Tak je, kot bi skočil hudiču iz koša.

Glej, da ne bo muha moko nosila, osel pa vodo (če se pri kuhanju žgancev vsuje premalo moke ali doda preveč vode)

Trobijo v en rog.

Vodi vodo na svoj mlin.

Bog me je pogledal skozi veliko okno (če ljubček vzame drugo nevesto in se pokaže kot slab mož).

Norcu torbo nositi.

Nekoga za nos privezati.

Od otave na jesensko resje priti (če ti gre na slabše).

Uši jeze me žrejo (če si ljubosumen).

Uši hvale me grizejo (kdor je preveč hvaljen, se lahko poleni).

Usta zadnjici posoditi (bruhati).

Čez zobe se podelati (tudi bruhati).

Svoj voz je pririnil na suho.

Ne puste mi na vrsto priti.

Je šel z grabljami denar iz vode zajemati (če posodiš denar nekomu, ki ga ne more vrniti).

Ena deska na strehi je odveč (en poslušalec je odveč, običajno otrok).

Iskati usta s krtačo za ribanje (če je nekdo preveč tiho).

Psu zvoniti (če nekdo binglja z nogami).

Sosedu vreči kamen na vrt.

Peč se je podrla (žena je rodila).

Ta pa žganje kuha (če je nekdo nahoden in mu teče iz nosa).

Uro navijati (če nekdo smrkelj nazaj vleče).

Konji vlečejo cigaro (če dalj časa pustiš konje pred hišo brez hrane).

Pristal je na pokopališču (če je nekdo povsem pozabljen).

Srce mi visi na nitki (če se hudo ustrašiš).

Dobil je ciganski oves (batine).

Moral boš še dosti žgancev pojesti.

Tudi slepa kura zrno najde.

Pri sosedovih je semnji dan (prepir v hiši).

Ona ima pa dolge prste (tatica).

Potni list mu podpisati (nekoga v svet pognati).

Niti lasu mu ni skrivil.

Mu bom že brado pristrigel (mu pokazal, kdo je gospodar).

Mu bom dal pest poduhati.

Stari mežnar je pa stegnil noge (umrl).

Nima belo na očesu (ne ve, kaj govori).

Noben petelin ne kikirika za njim (nihče se zanj ne zmeni).

Prišlo je vse kakor na krožniku.

Vstal je z levo nogo.

Žalitev ubija.

Zabil sem mu žebelj (sem ga onemogočil).

Ne bodo na meni drva sekali.

Saj nisem norih gob jedel.

Po ozki brvi hodi.

Jé z materinimi vilicami (z rokami).

Gre po poti kakor mlado žrebe (če kdo napravi veliko nepotrebnih korakov).

Njegova jeza, moje veselje.

Vsak izgovor je krajcarja vreden.

Spet boš moral trpeti mrzlo in vroče (če gre kdo v tujino).

Ni prsta sesal.

Tudi deska na strehi ni njegova (kdor je povsem zadolžen).

Tako se je ustrašil, da se ni bi prikazala niti kaplja krvi, pa če bi mu kdo nož zadrl v srce.

Ne upa si s pravo barvo na dan (ne upa si povedati po pravici).

Temu se je debela veja zlomila (izgubil je poglavitni vir dohodka).

Prišel je čisto na kant.

Kateri prst ugrizneš, te boli (sorodnikom ne smeš zadajati bolečine).

Nisem na glavo padel.

Namazan je z vsemi žavbami, samo ne z dobrimi.

Mati tatu še ni umrla (tatinstvo še ni izumrlo).

4. Šaljivi pregovori

Dolgo klobaso in kratko mašo imajo moški radi.

Vsedi se na figo, pa boš Benetke videl (se reče, če komu kažemo fige).

’Kdo hitrim očita,’ reče polž, ko po sedemletnem potovanju pade z drevesa.

Ti boš govoril, ko bodo kure kikirikale.

Ti dobiš več lesa na hrbet, kot kruha na mizo (če se dekle poroči s slabim in razposajenim fantom).

On misli, da je samo eden osel na travi.

Če je dan dolg, se veliko govori.

Bo že bolje, ko se boš poročil (do takrat, ko se boš oženil, boš že zdrav).

Dve ženski skupaj in dve gosi, pa je semenj.

Nobena kuharica ni tako lena, da ne bi najboljšega nosila sebi v usta.

Ni ves svet v enem zeljniku.

Tudi druge matere imajo rade svoje otroke.

Veter je brez kosti.

Hiti, da mu suknja zadnjice ne dohiteva.

Župnik si je nogo zlomil (takšne debele laži so pripovedovali, ko so sadili buče, zato da so bolj debele zrastle; ta o župniku je bila zelo priljubljena).

Do sončnega zatona po ledu plesati (zmrzniti).

Daj noge na rame - če nekdo počasi hodi.

Za božič so ga ogrizle muhe.

Nisem te videl sedem poljskih let.

Želodec mi godrnja - če je nekdo lačen.

Povej do konca, če ne boš dobil golšo.

Klobuk dati na kravo - če ne povzdigneš klobuka.

Ne hvali dneva pred nočjo.

Jem vse, kar se priklanja, le trnovega gloga ne.

Svinja je odnesla pipo - če birt noče več točiti vina.

Ni vreden enega strela.

Ta zna več kot hruške peči.

Gre naravnost in počez - ob hudi lakoti.

Še slepec bi to videl.

’Glava je bolj pametna od trte,’ pravi tisti, ki je toliko pameten, da se ne napije.

To v veter, drugo v mislih.

Ona jih ima devetnajst, on pa eno manj od dvajset, ona ni pametna, on je pa nor.

Ta jé vedno z zadnjim delom (jé vedno zadnji in kaže ostalim hrbet).

Pade noter kot berač v pekel - če nekdo pije, ne da bi požiral.

Ustom ni vse za verjeti.

Je prišel samo pogledat, koliko je ura - če nekdo takoj spet odide, ko pride.

Mlinar in mesar skupaj prideta v nebesa, ker eden da premalo, drugi pa vzame preveč.

Na onem svetu med dolgom in cvenkom ni nobene razlike.

Spet se je konj zmotil pri ograji - če se nekdo zagovori.

Saj nisem po prežgani župi priplaval!

Čevlji prosijo za kruh - če so raztrgani in zijajo.

Ima stvari, kot se jih v vranjem gnezdu najde.

Ima ukrivljen predpasnik - je noseča.

1. Zelo so razširjene uganke o cerkvah in svetnikih:

Dve deklici pojeta na hribu - zvonovi.

Kdo je najbolj neumen v cerkvi? - Župnik, ker oblači srajco preko obleke.

Kdo je prvi v cerkvi? - Cerkveni ključ.

Kdo ima največ zob v cerkvi? - Sv. Simon s svojo žago.

Kdo gre v cerkev po glavi? _- Žeblji v čevlju.

Kaj je nepotrebno v cerkvi? Streha nad prižnico.

Kateri svetnik je najbolj učen? - Tisti, ki je zaprl knjigo.

Kdo gre nag v cerkev? - Župnik, ki bi si oblekel srajco šele v cerkvi.

Kdo je najvišji v cerkvi? - Muha, ki leze po stropu oboda.

Je bil krščen, ni kradel, ni moril, pa je bil obešen - zvon.

Kaj je še večje od nebes? - Cerkvena vrata, ko ob vnebohodu nesejo skoznje ’nebesa’.

2. Tudi v zvezi s soncem, luno in zvezdami obstoji nekaj ugank:

Deklica gre skozi grmovje, pa je nihče ne sliši - senca, ki jo meče sonce.

Jama polna jajc, pride deklica in vse zdrobi - Sonce in toča.

Zlat pastir pase svoje kure dan in noč, pa nobene ne izgubi - luna in zvezde.

3. Uganke o delih človeškega telesa:

Mrtvi vleče žive iz gozda - glavnik za uši.

Pod streho stalno poje ptiček, čeprav je vedno moker - jezik.

Dve sestri vedno skupaj gledata, vidita se pa nikoli - oči.

Na hribčku sedita dve sestri; če joka ena, joka druga z njo - oči.

Si jih ne želiš, jih nočeš, vendar jih ne bi dal za vse na svetu, če bi jih imel - sivi lasje.

4. Uganke o pripomočkih in orodjih, ki služijo ljudem:

Štirje visijo, štirje se postavljajo, dva svetita, eden brani - vime, ušesa, rogovi, oči in rep pri kravi.

V gozdu posekan, doma upognjen, v sredini polno luknjic - sito.

Lesena koklja vodi železne piščančke - brana.

Ko odhaja od doma, kaže roge proti domu, ko se vrača domov, kaže roge stran - plug.

Lisička gre skozi železno ograjo, rep ne more skozi - šivanka in nit.

Štirje gospodje pod enim klobukom - noge od mize.

Štiri puške v eno jamo streljajo - kravji seski, iz katerih teče mleko v škaf.

Štiri deklice tečejo druga za drugo, pa se ne morejo nikoli ujeti - kolesa pri vozu.

Kaj je najbolj trdo med dvema voloma - ojnica.

Gre noč in dan in nikoli ne pride z mesta - ura.

Od hiše gre sita, nazaj pride lačna - skleda.

Večno jé, pa ni nikoli sita - žlica.

Ena reče, da bi bil vsaj kmalu dan, druga reče, da bi bila vsaj že noč - luč, da bi jo ugasnili, vrata, da bi mirovala.

Leseni lonec, mesnati pokrov - stranišče.

Črna kura na žarečem oglju sedi - lonec na žerjavici.

Železni pes vleče črevo skozi ograjo - šivanka.

Ni noter, ni zunaj - okna in vrata.

Luknjica pri luknjici, pa vendar vodo drži - slamnata streha.

Šepajoča dekla vodo nosi - žleb na strehi.

Žre pozimi in poleti, pa je še vedno lačen - dimnik.

Žebelj iz mesa gre z njim v leseno luknjo - žlica za obuvanje.

Štirje skupaj gredo, štirje skupaj stojijo - kolesa pri vozu.

Krava nima repa, teliček ga pa ima - škaf in zajemalka.

Sedem deklet pleše po petah - sedel letev v ograji.

Navzdol žre, navzgor se podela - sveder.

Konj je ne more odvleči na hrib, lahko pa jo neseš v roki - klopka niti.

V enem sodu dve vrsti vina - jajce.

Ko gre noter, je tiho, ko gre ven, joka - mast na razgreti ponvi.

Noter gre brez klobuka, ven pa s klobukom - hlebec kruha.

Ima rdečo kapico, rumeno oblekico in bele hlačice - vžigalica.

Votla mati, puklasti oče, otroci brez kože - možnar in žito.

Gospa stoji sredi sobe in gleda skozi vsa okna istočasno - luč.

Če je lačen je tiho, če je sit pa ječi - pekač za pečenko.

Ves čas jé, pa je vedno tanka - kljuka za izvlačenje sena iz kop.

Lesen hrbet, kosmat trebuh - krtača.

Ko ga vržeš v zrak, je belo, ko pade na tla, je rumeno - jajce.

Bela njiva, črn posevek, sivi mož, ki zna dobro sejati - pisava na papirju in svinčnik.

Ropota in topota v leseni kapelici - posoda za izdelovanje masla.

V leseni jami je kamniti pes, ki žre železo - brus.

Če ni nič na njem, izgleda večji, če ga obložimo, je manjši - grob.

Je huhano ali pečeno, pa ni za jesti - špila pri klobasi.

5. Uganke o naravi, živalih in rastlinah

Krilo polno igel - smreka.

Kaj gre bolj točno kot ura? - Uš, ki leze na las.

Kdaj je kura najtežja? - Ko sedi na njej petelin.

Koščen gobec, brada pa iz mesa - petelin.

Štirje psički lajajo v leseno jamo - vimena.

Nevesta gre v cerkev, vlečko pa zunaj pusti - sraka v gnezdu, ki moli ven svoj rep.

Če pridejo, potem ne pride, če pa ne pridejo, potem pride - ptički pri setvi prosa.

Kaj peče noč in dan? - Kopriva.

Ima štiri noge, dvoje ušes, belo opravo in se oglaša: ’Ui, ui, ui!’ - svinja.

Katera žival je najmočnejša? - polž, ker nosi celo hišo na hrbtu.

Če ne vidim, vzamem, če vidim, ne vzamem - votel, snetljiv lešnik.

Če pritisneš, zapoka, potem pa ven pogleda pet rožičkov - bob v stroku.

Suha mati, zelen oče, okrogli otroci - vinska trta.

Mati je komaj rojena, sin pa že na strehi - ogenj in dim.

Spodaj vrh, zgoraj korenina - ledena sveča.

6. Smešna vprašanja in odgovori

Kako visoko so nebesa? - Kolikor je od nebes do zemlje.

Kako globoko je morje? - Vržeš kamen in ga lahko izmeriš.

Kako težka je luna? - Štiri četrtine. (Štiri četrtine je tudi en funt, t.j. približno pol kilograma.)

Katera riba je najdaljša? Losos, glava je na Norveškem, telo pa pri nas (na krožniku).

Imamo ga le zaradi lukenj - sito.

Kaj krojač naredi zastonj? - Ne prišije nobenega gumba na hlačnico.

Zakaj petelin zapre oči, ko zapoje? - Ker zna že vse na pamet.

Zakaj se zajec ozira nazaj, ko ga preganjajo psi? - Ker nima oči za ušesi.

Zakaj teče zajec čez hrib? - Ker skozi navadno ne more.

Katera je najbolj pametna žival na svetu? - Rak, ki svoje otroke uči, naj gredo naprej, sam pa gre nazaj (mlade nosi pod repom).

Kdo je najbolj počasen in najbolj prevzeten na svetu? - Polž. Sedem let leze na grm in ko pade dol, reče: ’Kdo lahko hitremu kaj očita?

Kje berač najtežje nosi? - V polni malhi.

Kaj ima štiri noge in eno krilo? - Skrinja.

Katere sveče najdaljše gorijo? - Nobene, vse postajajo krajše.

Kateri ptič venomer plahuta, a ne gre nikamor z mesta? - Ptič na kolovratu.

Kateri petelin nikoli ne poje? - Cerkveni.

Katere poti so brez prahu? - Tiste na morju.

Katera hiška je vedno brez miši? - Polževa.

Kateri kralj je brez kraljestva? - Na igralnih kartah.

Katera palica je najtežja? - Beračeva.

Kam gre zajec, ko dopolni eno leto? - V drugo leto.

Kaj ima lahko veliko očesc, pa ne vidi? - Juha.

Kdo ima srce v glavi? - Zeljnata glava.

Kdaj je krava najbolj debela? - Kadar se obrača v hlevu.

Kateremu konju ne raste rep? - Lesenemu konju.

Kdo je iznašel tiho govorjenje? - Tretji, v čigar prisotnosti je treba včasih pripovedovati šepetaje.

Kam pa greš? - Za nosom. Le pojdi za njim naprej v pasjo ..., pa ne boš nikoli prišel do vasi.

Kam greš? - Na Klek, kaj ne vidiš!

Kaj pa nosiš? - Kar ne more hoditi? Kaj? - Kar si jedel lansko leto!

Naj le bo Bog z njimi, lisica pa pri kurah!

Glej, da te petelin ne brcne! - Glej, da ne prideš pijan domov.

Čigav si pa ti? - Od ata in mame!

Kje sta oče in mati? - V hlačah in v krilu.

Zakaj ne greš? - Ker stojim.

Kako gre? - Po dveh nogah!

Kje si bil? - Na povratku.

Kje je moja suknja? - Dva razbojnika sta jo nosila skozi vas in zadnji je spraševal prvega, če je še spredaj.

Zakaj gledaš nazaj? - Ker nimam zadaj očesa.

Norčavi vzdevki in zmerljivke v verzih za vasi na Kočevskem

Tudi na tako majhnem jezikovnem otoku kot je bilo Kočevje je bila na delu hudobija in njen pokrovitelj hudič; komaj kakšnen majhen kraj kočevske dežele ni okusil zbadanja med krajani. Ljude so si očitali malomeščanstvo, se zmarjali in zbadali.

Kadar so si ljudje izmislili kaj sočnega, se je to širilo iz kraja v kraj, od ust do ust in ob vsakem primernem ali neprimernem trenutku so jo osmešeni prebivalci dobili pod nos. Že otroci so se na poti v šolo obmetavali z opazkami. Z odraščanjem je bila zakladnica norčij še bogatejša. Najpogosteje so segli vanjo v gostilnah, ob kozarču vina, kar je imelo za posledico silovite besedne spopade. Nemalokrat so se ti končali s pravim splošnim pretepom.

Posebno občutljivi so bili prebivalci Rogatega Hriba, ki so bili tudi največkrat vzeti na muho. Seveda pa so se v dobri družbi znali samim sebi najbolj bučno smejati. Zbadljivke na njihov račun so med najboljšimi kar se jih je ljudstvo domislilo. Ob njih so pokali od smeha stari in mladi. Četudi so bile izrečene že stokrat, jim ljudje še vedno radi prisluhnejo in se jim od srca nasmejejo.

1. Zbadljivke, ki se nanašajo na prehrano

1. Stari Log: Jelenojedci

Na polju pri Starem Logu je nekoč poginil konj. Ko so gostje sedeli pri opoldanskem obedu in bili postreženi z jelenovim mesom, so začudeni opazili, kako visi na pečenki še zarjavela železna podkev. Strmeči gostje so seveda hoteli vedeti, kaj je na stvari in so izvedeli, da so jedli konjsko meso. Tako so dobili vaščani Starega Loga ime Jelenojedci.

2. Mlaka pri Kočevju: Ojničarji

Neki mož iz Mlake se je prenajedel češenj. Ker jih je jedel s pečkami vred, je dobil hude bolečine in močne krče. Strašno ga je napenjalo, zato so vaščani šli in poiskali oje od voza. Z njim so nato valjali možaku po želodcu, da bi ga tako rešili muk.

Pogosto so vaščanom peli naslednjo pesmico:

’Sredi sveta stoji mlaka,

nima kruha ne denarja.’

3. Livold: Muhe-jedci in Lizači močnika

4. Nemška Loka: Fižolarji (v tem kraju, ki leži v kotlini, zelo dobro uspeva fižol)

5. Prerigel: Sosedov krožnik

Če so imeli v vasi v kakšni hiši goste ali večje število delavcev, so za postrežbo hrane uporabili posebno velik krožnik. Na njem so servirali hrano, ki so jo postregli. V vsej vasi pa so imeli samo en tak velik krožnik, ki je krožil od hiše do hiše, kakor se je rabil.

6. Novi Lazi: Kuharji mačk

V Novih Lazih je padla neki gospodinji mačka v poln lonec, v katerem so se ravno kuhali cmoki. Ko je bila jed ponujena gostom, jih je, razumljivo, nenadoma minil ves tek.

7. Borovec: Kuharji popka

Neka stara devica iz Borovca si je zelo želela otroka. Ko je to svojo željo izrazila neki malce zlobni sosedi, ji je ta svetovala, naj skuha popek in ga poje. V svoji naivni preproščini je ta ubogala nasvet in tako so Borovčani dobili ta nič kaj priljubljen naziv.
Včasih pa so jim poleg tega vzdevka zapeli še zbadljivo pesmico:
’Borovški pastirji
so vsi sami Turki,
v eni jamici kosmati tatovi,
gori na hribčku ostre kosti,
žlica polna ričeta se jim je v grlu zataknila.

8. Preža: Lonec fižola

Prebivalci Preže niso imeli ravno dosti pod palcem in so bili primorani shajati samo z enim velikim loncem, v katerem so kuhali fižol. V strahu, da ne bi prišli vaščani iz Dolnje Brige in jim odnesli slavni lonec, je moral vedno eden od vaščanov stražiti na poti tja s primernim krepelcem v rokah.

9. Gornja Nemška Loka: Cmokojedci

10. Mahovnik: Lizači močnika (nekoč je jedla neka vaščanka močnik z vilicami).

11. Dolga vas: Jedci krofov

Napačno razlagajo ljudje izvor besede Grafenfeld (slovensko Dolga vas) iz besede “Kropfmvolt”.

12. Konec: Blatojedci

13. Mala gora: Stročarji

14. Koprivnik: Bobova koža

V Koprivniku je bolj mrzlo kot v okoliških krajih, zato tam najbolj uspevajo oves, krompir in pa konjski bob, ki je bil včasih vaščanom glavna hrana.

15. Podpreska: Jedci zelja (kraj je tako strm, da tam ni rastlo drugega kot zelje).

16. Lazec: Drvojedci

V tem kraju je bilo zelo malo primernega polja, da bi na njem zasadili poljščine, zato pa se je razprostiral okoli naselja mogočen gozd. Tako so dali vaščanom vzdevek ’Drvojedci’.

17. Vrbovec: Hruškovi trebuhi (neki vaščan je hudo zbolel, ker se je prenajedel hrušk).

18. Turen: Proso mleti, moko s hruškami zamesiti, Turenčane razjeziti.

Ta zbadljivka je povezana s pičlo hrano, s katero so se morali zadovoljiti.

19. Škrilj pri Planini: Tolkači fižola

20. Polom: Sestradanci

21. Trnovec: Jedci šipkovih jagod

Ob slabi letini so mleli šipek in ga dodajali k moki za kruh.

2. Imena, ki se nanašajo na posebne lastnosti prebivalcev in njihove značaje

22. Rajhenav: Dunajčani brez zaslužka

Možje iz Rajhenava so pred leti krošnjarili največ po Dunaju, niso pa imeli kaj prida zaslužka. Doma so se vseeno šopirili in se delali važne. Na račun njihove vzvišenosti so jih kmalu začeli dražiti: ’Imate okovani voz, imate prebeljeno izbico!’

23. Inlauf: Hudobni psi

Smrt je nekoč hodila iz Dolnje Brige čez Ajbig v Borovec, zraven pa grenko jokala in tožila: “Kam naj grem? V Inlaufu so hudobni psi, Borovec leži na jezeru, lepa Gotenica je pa predaleč.”

24. Trava: Meščani

Na Travi so bili kmetje zelo vzvišeni in domišljavi ter so se imeli za gospode. Zato so jih prebivalci okoliških vasi imenovali ’meščani’.

25. Gornja Reber: Lažnivci (od devetindevetdeset ljudi jih je sto lažnivcev).

26. Svetli Potok: Štukarji

Vaščani so delali v predilnici, kjer so za pol krajcarja delali prvo volneno predivo. Delavci v tovarni lodna v Kačjem Potoku so se, čeravno so malo zaslužili, na zunaj nosili in se kazali zelo gosposko.

27. Staro brezje: Jokci (so se večkrat jokali).

28. Stari breg: Golšarji (mnogo prebivalcev je imelo golše).

29. Rigelj: Botri (najraje so imeli sosede za botre svojim otrokom).

3. Šaljivke na račun dogodkov med ponesrečenim lovom

30. Hrib: Medvedja čreva

Lovci iz Hriba so nekoč obstrelili medveda tako nerodno, da so mu čreva pogledala iz vampa. Vlekel jih je za sabo vse do eno uro oddaljene Slabe Gorice. Tam je besna in ranjena žival podrla po vrsti več hiš. Ko je potem spet zablodila na Hrib, jo je nek lovec pokončal z dobro merjenim strelom.

31. Rogati Hrib: Strelci na medvede

V Rogatem Hribu so nekoč priredili veliki lov na medveda. Med lovom je nekemu gonjaču padlo na njivi strašilo na hrbet, pa je, ker medveda še nikoli prej ni videl, v grozi zavpil in kazal s prstom na strašilo: “Možje, ustrelite medveda!” Hudobni jeziki trdijo, da so lovci iz Rogatega Hriba namesto na medveda streljali v sedlo.

32. Cvišlerji: Volčji strelci (neki lovec je ustrelil psa namesto volka).

33. Klinja vas: Strelci v krzno

Neko zimo je neka vaščanka čistila krzno in ga je nato obesila na ograjo, da bi se posušilo. Pa je mimo prišel lovec. Prepričan, da vidi volka, je izstrelil kroglo naravnost v krzno.

34. Mačkovec: Ubijalci jazbecev

Na njivah vaščanov je jazbec nekaj časa delal veliko škodo. Vaščani so prežali na njega in tudi krajevni lovec se jim je pridružil s svojo flinto. Ko je zaslišal v koruzi neko šuštenje in šumenje, je na hitro in na slepo ustrelil v tisto smer. Namesto jazbeca pa je zadel kravo, ki je po naključju zašla v koruzišče.

4. Šaljivke, ki se nanašajo na določena opravila

35. Svetli Potok: Izdelovalci plamenic

V Svetlem Potoku je bila od leta 1848 nekaj desetletij uspešna predilnica lodna. Prej so imeli ljudje slabe luči, ker so si svetili s trskami, zato so začeli izdelovati plamenice.

36. Podstene, Štale, Resa: Izganjevalci hudiča (v tej vasi so izdelovali sode, škafe in čebre; ko so tolkli po njih, je zelo votlo donelo in glasno ropotalo).

37. Grčarice: Strgači smole (vaščani so se ukvarjali z zbiranjem smole).

38. Rdeči Kamen: Strgači smole

39. Kačji Potok: Deske za krtačenje

Že od davna so v tej vasi izdelovali skrivnosten loden iz čiste ovčje volne. Volno so morali dolgo krtačiti in nato presti. Izdelki iz Kačjega Potoka so kmalu postali iskani po celi deželi. Kupovali so jih tudi slovenski sosedje iz Poljanske doline in okolice. Delavci so imenovali sami sebe ’deske za krtačenje’, zato so jih tako imenovali tudi drugi.

Tudi: Stiskalci borovnic
Med vasmi Mozelj, Rajndol, Kačji Potok, Suhi Potok in Kočarji se na nekem griču razprostira gozdič, kjer še posebno uspevajo borovnice. Zaradi svoje lege je glavni plaz za borovnice pripadal Kačjemu Potoku. Vaščani so lahko na mestnem trgu prodajali borovnice meščanom Kočevja in tudi številnim drugim prebivalcem. Druge vasi seveda niso bile zadovoljne s tem in vaščani Kačjega Potoka so dobili vzdevek ’Stiskalci borovnic’. Vrli Kačjepotočani pa so jim vrnili milo za drago in so Suhopotočane imenovali ’Zvijači’, Mozeljčane ’Sodi’, Kočarje ’Obroči’ in Rajndolčane ’Pipe’.

40. Pugled: Kozje mleko (zaradi skalnatega sveta so vaščani v glavnem redili koze in ovce).

5. Drugi vzdevki, ki izvirajo iz malomeščanskega obnašanja in raznih drugih dogodkov

41. Staro Brezje: Gladko gre pozimi, če je zmrznjeno!

Neki vaščan je pri molitvi tako hitro in nepopolno izgovarjal besede, da se je zdelo, kot bi govoril: gladko, gladko.. V odgovor je nastal prejšni zbadljivi stavek.

42. Kočevska Reka: Konjski pobožniki, molilci kljuseta

Nekoč se je nek star konj pasel na travniku, okoli njega pa je bilo zbrano nekaj vaščanov. Ravno tedaj so zazvonili zvonovi za opoldan, možje so sneli klobuke in kar tam, tako kot so ravno stali, začeli moliti. Neki tujec jih je videl tako zbrane okoli konja, pa jih je zbadal z molilci starega kljuseta.
Vaščani, ki so stanovali na dolnjem koncu vasi, so se imenovali tudi ’lizalci močnika’. Bili so zelo revni in so živeli skoraj ob samem močniku.

43. Gornja Briga: Koščki klobase

V Gornji Brigi je nesla gospodinja koscem južino. V košari je imela tudi zelo veliko in debelo klobaso. Kosci so kosili v hudi strmini in tako se je med južino košara prevrnila, klobasa pa se je odkotalila po bregu prav do vasi. Tam je treščila v nek skedenj in prebila preperelo desko.

44. Šalka vas: Hej, vse štiri istočasno!

Obnemoglemu konju, ki se je zrušil na tla in ni mogel več vstati, so priskočili na pomoč štirje močni možje. Eden je ob tem opravku poveljeval:
Lunkar pri penisu,
Lipe pri grivi,
Flihe pri ušesih,
Mavhar za vamp.

Ali: Štrbunkež
Kmet je vodil svojo kravo napojit k mlaki, pa je padel vanjo in utonil.

45. Talčji Vrh: Lodnasti zvonovi

Taljčan, ki ni zmogel vstati zgodaj zjutraj, je ovil žvenkelj z lodnom, tako da ob zvonjenju ni bilo nobenega zvoka.

46. Gorenje: Zvon iz lodna, žvenkelj iz lipovega lesa, vrv iz otrobov.

Kraj namreč nima nobenega zvona.

47. Podstene: Odvijalci zvona

Ob dežju so krajani Podsten odvili zvon in ga namestili pred vrata župana (predstavnika vasi).

48. Verdreng: Mašilci zvonov

Kosce so budili ob času zvonjenja za jutranjo mašo. To je zelo jezilo nekega kosca. Nekega večera je natlačil zvon s slamo in zjutraj je lahko v miru spal.

6. Žaljivke v zvezi z živalmi

49. Slovenska vas: Pobijalci kač

50. Draga: Sove

51. Škrilj pri Mozlju: Kačice (baje so imele v tej vasi ženske ostre jezike).

52. Stara cerkev: Kačji pastirji

53. Kukovo: Žrebci

54. Polom: Podgane

55. Kunče: Ovni (ta naziv je bil sinonim za neumnost).

7. Imena, ki se nanašajo na določene posebnosti in druge značilnosti

56. Vecenbah pri Štalcerjih: Blatarji (ker so živeli v kraju, ki je ležal ob potoku, kateri je ob dežju prestopil bregove. Večji del leta je bilo tam blatno in močvirnato.)

57. Dolnja Briga: Kapičarji (po bližnjem hribu Kapiču, ki se vzpenja čisto ob vasi).

58. Ravne: Vlahi (kraj leži že na sami jezikovni meji, zato so jih imenovali Vlahe, ki so bili ortodoksne vere).

59. Željne: Slamokrovci (v starih časih so bile vse strehe v vasi krite s slamo).

8. Vzdevki, ki se nanašajo na narečje

60. Gotenica: Botarji

61. Čermošnjice: Laštrarji

9. Vzdevki kar tako

62. Trava: Ovce (povod za takšen naziv vaščanov je bilo ime kraja).

63 Kočevje: Purgerske cote

Purg (Burg) je bilo domače ime za mesto Kočevje. Meščani so se že oblačili po modi v lepa oblačila, ki so jim podeželani porogljivo rekli cote.

64. Spodnji Log: Hlačne zastavce (otroci so imeli tako široke in velike hlačke, da je srajčka visela ven;.
ali: Pavli, hup! (dekleta iz Spodnjega loga niso znala plesati in so vedno samo poskakovale).

65. Poljane: Hlačedrekači!

66. Petnajst kmetij: Vaščani Koč, Mlake pri Kočevski Reki in Primožev
Mulci iz Mlake,
Junci iz Primožev,
Kočarji, a bo šlo?

67. Onek: Poljančan - streljaj!

Kmetje iz Poljanske doline so pred mnogo leti na tovornih konjih tovorili sol po naši deželi. Imenovali so jih ’solarji’. Nek tak solar je v gostilni na Oneku pred vsemi brezskrbno štel svoj denar, ki ga ni bilo ravno malo. Neki divji lovec, ki ga je pri tem početju opazoval, se je polakomnil denarja in napravil v glavi prav peklenski načrt. S pajdašem sta tega solarja pričakala v zasedi, skrita v grmovju. Ko je prišel možakar po poti, je ukazal divji lovec prijatelju: “Streljaj, ali pa jaz ustrelim tebe!” Počil je strel, vendar solar ni bil zadet. Takrat je divji lovec sprožil svojo puško nesrečniku v prsi in ga zadel v sredo srca. Mrtveca sta nato oropala do kože, ga zvlekla v neko jamo in pokrila z vejami. Toda ljudje so umorjenega solarja našli. Opazili so tudi, da je vejevje sekal nekdo, ki je uporabljal levo roko in to je bila sled, ki je kmalu pripeljala do storilca.

68. Gornja Bukova gora:
Sosed iz Gornje Bukove gore,
kmet iz Spodnje Bukove gore,
baba iz Hriba,
vsem je življenje kratko.
69. Morava: Ročaj za motiko
Otroški pregovori:
Gremo v Moravo,
si kupimo motiko,
pojdimo v Škrilj
kupiti še štil,
gremo v Onek,
si kupimo kruha,
gremo v Verdreng,
tam brcne nas muha.

Ali:
Moravani, čekani,
mrliški ogledniki.

70. Seč: Hlačedrekači

71. Pokštajn: Zgornji Pokštajn je glavno mesto, Spodnji Pokštajn Dornenburg

10. Vzdevki, katerih pomen ni razjasnjen

72. Topla reber pri Starem Logu: Maziljenci

73. Kleč: Klopfarji močnika

74. Smuka: Otrobarji

75. Rajhenav: Rajhenavske riti

76. Srednja vas: Drobilci hrušk

77. Spodnji log: “Pale, hale, nič ni dala.”

78. Svetli Potok: Uničevalci loputnic

79. Brezovica: Konjederci

80. Remergrund: Lovci na lisičje kože

81. Draga: Drekokopači

82. Gorenje: Obrar halo

83. Verdreng: Šape

84. Laze: Capinarji

85. Pokštajn: Piščalkarji

86. Čermošnjice: Črna mošnja

87. Črni Potok: Kostanjarji

88. Komolec: Štuclarji

89. Gornja Topla reber: Žonglarji

90. Štalcarji: Pelcarji

Ljudje pa niso ostali le pri preprostih vzdevkih, temveč so znali značilne lastnosti vaščanov različnih krajev, opisati s preprostimi verzi, ki so se običajno prepevali po vsej deželi. Ti delno spominjajo na šaljive bodice skečev, ki so značilni za alpske dežele, kjer jih pogosto uporabljajo kot orodje v boju proti kakšni osebi ali skupnosti.
Ena izmed najpogosteje prepevanih spesnjenih zbadljivk je naslednja ljudska pesem, v kateri so lahko imena krajev po potrebi menjali.
Glasi se takole:

1. Seno pospraviti, vinske sodčke vrteti,
pojdimo, pojdimo, pojdimo tja v Svetli Potok.

2. Z moko redčena kaša, klofuta na usta,
pojdimo, pojdimo, pojdimo v Kočevsko Reko.

3. Specimo potico, imejmo kup otrok,
pojdimo, pojdimo, pojdimo tja v Koprivnik.

4. Borovnice stiskati, polhe rediti. (Kačji Potok)

5. Proso mleti, v moko hruške mešati. (Turen)

6. V Knežji lipi grehov ne poznajo.

7. Do devetih kositi, nič za zajtrk dobiti. (Studeno)

8. Lesniko posekati, miši peči. (Škrilj)

9. Koso brusiti, srečo skušati. (Kumrova vas)

10. Otroke na grbi, krompir v juhi. (Kumrova vas)

11. Rdeči fižoli, ti so najboljši. (Nemška Loka)

12. Majhne ženske, veliki gobci. (Laze)


www.gottschee.de



Kazalo